Aktualno


08.04.2018

Clanek v Dnevniku, 7. 4.2018

KAMENIKOVI COPATI IN CERARJEV ODSTOP
(Nezakoniti dokazi)
Zakonodaja je kompleksna, vsebuje stroga pravila, katerih namen je preprečiti samovoljo državnih organov. Ta pravila so utemeljena. Ščitila naj bi nedolžne, a včasih imajo od tega korist tudi krivi in do tega je prišlo sedaj. Če pravna država ne bi postala parodija tega, kar naj bi bila, potem bi zločincu, ki je uničil življenje Lucu Segersu, sodili. Je Luc Segers prvi, ki so mu umorili ženo? Ne. Je Segers prvi, ki je izgubil otroka? Ne! Kolikor vem pa je prvi, ki so mu povedali, da se, po zakonu, te stvari niso zgodile. (Zaključni govor odvetnika Luca Segersa, kateremu je zločinec ubil ženo in hči, postopek pa je bil ustavljen, ker je tožilec pozabil podpisati odredbo za hišno preiskavo in aretacijo; belgijski film Razsodba)
Device so veliko vredne, a to seveda niso prav dolgo. (misel madam kupleraja v romanu K. Folletta Stebri zemlje)

V pravni stroki je pomembno mojstrstvo interpretacije posameznih pravnih pojmov, zapisanih v težko preglednih pravnih predpisih. Na dan 25.1.2018 je bilo v Sloveniji v veljavi 858 zakonov in kar 19.424 raznih podzakonskih aktov!? Inovativnosti pri ustvarjanju predpisov in še bolj pri njihovi (različni) uporabi nam ne bo nikoli zmanjkalo. Iskanje resnice na sodiščih pa je zahtevno, zapleteno in podvrženo mnogim zavoram in dokaznim standardom, vedno pogosteje povezano z izločanjem nezakonitih dokazov, kot npr. v primeru množičnega umora v Tekačevem, pri Balkanskih bojevnikih in odvetniku Senici in ne nazadnje tudi v primeru referenduma o drugem tiru in posledično Cerarjevemu odstopu.
Dirty Harry (Umazani Harry)
Kot mlad policist sem si ogledal film Umazani Harry, v katerem je Clint Eastwood upodobil detektiva, ki lovi serijskega morilca Scorpia, ki nima stanovanja, zato živi v zapuščenih garderobah stadiona. Harry tja vstopi na silo, vendar Scorpia ni tam, v omari pa najde njegovo ostrostrelno puško, za katero forenziki potrdijo, da je bila uporabljena pri mnogih umorih. Kasneje Harry Scorpia aretira, vendar ga sodnik izpusti, ker je bil dokaz (morilska puška) zasežen s kršitvijo prava – Harry je preiskavo opravil brez sodne odredbe! Takrat sem se prvič, čeprav v ameriškem filmu, srečal z izločitvijo »odličnih« dokazov, ob tem pa začudeno razmišljal o nenavadni ameriški zakonodaji.

Cerarjevi nezakoniti dokazi
Izločanje dokazov pa ni »modno« le za kazenske procese in se seli tudi na druga pravna področja. Sodišče je za nezakonit dokaz razglasilo plačilni nalog občinskega redarstva v Izoli, ki so ga poslali hrvaškemu državljanu, ki je storil grob prometni prekršek. Utemeljitev sodišča: V Sloveniji je uradni jezik slovenski, zato bi moralo redarstvo plačilni nalog napisati v slovenščini, nato pa ga še prevesti v hrvaščino. Še večjo pravno telovadbo je uporabila šolska inšpekcija, ki jo je ministrica zadolžila, naj raziščejo (proti)pravnost blagoslovitve šole 1.9.17 na Polici pri Grosupljem. Inšpekcija si je pilatovsko umila roke in zapisala: »Ker je šola soglasje k opravljanju dejavnosti vzgoje in izobraževanja v novih prostorih s strani ustanovitelja prejela šele 4.9.17, prenos premoženja v upravljanje šoli pa je bilo izvršeno še kasneje, na inšpektoratu o kršitvi zakona ne moremo govoriti.« Zakaj ne? Ker po pravni konstrukciji takrat šole tam sploh še ni bilo!? Izločili so jo kot temeljni dokaz, ki je še dišal po žegnani vodi! Sumim, da je do takega zaključka prišel kakšen pravnik, ki ga je razsvetlil sveti duh na pravniški rdeči maši. Vrhovno sodišče je izločilo tudi dokaze, ki nam jih je v referendumski kampanji za zakon o drugem tiru ponujala Vlada, in nas nevedne državljane poslalo na oslovsko klop, da ponovno razmislimo in še enkrat glasujemo. Premierju Cerarju pa je ta odločitev pomenila »kapljo čez rob« in je odstopil. Vse referendume do sedaj smo izvedli na enak način in pod istimi pogoji. Sedaj pa se je zataknilo in celo vrhunski pravni strokovnjak dr. Cerar je podvomil v smotrnost sodne odločitve. V kakšne dvome lahko sodne odločitve včasih spravljajo šele pravno neuke državljane? Načelno se vsaj v eni trditvi strinjam z nasprotniki zakona: da se bo precej denarja spet razgubilo po ilegalnih kanalih. To se je dogajalo najbrž pri vseh velikih državnih projektih, ker še vedno ne znamo učinkovito nadzirati in preganjati korupcijo in povezave med politiko in vrhunskimi lopovi, ki so ukradeno premoženje varno poskrili v tujini, kar pa ga jim je ostalo tukaj pa zavarovali z zemljiškimi dolgovi. Svoj del odgovornosti za takšno stanje v državi nosi tudi sodstvo. Dr. Cerar pa je žal doživel podobno usodo, kot do sedaj vsi novi obrazi v politiki; prosto po domislici madam kupleraja pisatelja K. Folletta - usodo politične device, ki je v začetku spoštovanja vredna a to seveda ne traja prav dolgo. Prepričan pa sem, da kriminalisti s svojo strokovno in zakonito dejavnostjo še vedno uživajo visoko spoštovanje državljanov.
Jakob Demšar, predsednik Društva kriminalistov Slovenije
dobnega se je očitno zgodilo tudi v kazenskem postopku, v katerem je osumljenec znani odvetnik M. Senica. Po pisanju medijev gre za okoli 1,3 milijona evrov, ki jih je Vegrad plačal direktorici kmetije Bužekijan za svetovanje pri nakupu za 13 milijonov evrov delnic Delamarisa, dejansko pa naj bi denar kot provizijo sprejel Senica. Po izjavi njegovega odvetnika »te odredbe o hišnih preiskavah niso obrazložene v ključnem elementu, to je, da je bil ta ukrep nujno potreben in da ni bilo mogoče na drug način pridobiti teh listin.« Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je krivdo priznala, višje sodišče pa je potrdilo izločitev nezakonitih dokazov. Ne vem za kakšne dokaze gre, vem pa, da so kriminalisti korektno zaprosili za odredbo za hišno preiskavo in jo tudi dobili, menda precej podrobno utemeljeno. Iz lastne prakse tudi vem, da osumljenci iz čiste ljubezni do resnice in pravice zelo redko prostovoljno izročajo obremenilne dokaze. Zato jih je treba najti s hišnimi preiskavami. Prav je, da so odvetniki glede zastopanja strank popolnoma neodvisni, ko pa to mejo prestopijo in začnejo »mlatiti pare« z drugimi sumljivimi posli, naj zanje veljajo enaka pravila kot za ostale »navadne« osumljence.
Pravno državo imamo pogosto vsi na jeziku, vendar si jo stranke v postopku sila različno razlagajo. Zelo pomembna je zadnja odločitev sodišča glede uporabe dokazov, ki so bili pridobljeni v drugih državah. Gre za zadevo Balkanski bojevnik, kjer so bili ključni dokazi pridobljeni s tajnimi preiskavami pristojnih organov v Srbiji, Urugvaju in Italiji (pa tudi v Sloveniji), prvostopenjsko sodišče pa jih je izločilo kot nedopustne, ker niso pridobljeni v skladu z našim ZKP. Takšno stališče bi onemogočalo kakršnokoli mednarodno sodelovanje in preganjanje kriminalitete, saj se praktično vse pravne ureditve držav med seboj vsaj nekoliko razlikujejo. Tako bi bili vsi dokazi ene države lahko neveljavni v drugi. To bi bila absurdna situacija z nepredvidljivimi posledicami. No, pred kratkim so vsi dobili dolgoletne (nepravnomočne) kazni. Ampak, lahko pa bomo, kot domneva dr. A. Teršek, čez nekaj let spet na začetku zgodbe, z vprašanji, ali se prisluškovanja iz tujine res ne smejo upoštevati in ali so naši kriminalisti imeli dovolj utemeljen sum, da so glavnemu »bojevniku« sploh lahko prisluškovali? Zato v primerih izločitve dokazov, ki so pogosto zadnje orožje osumljencev pred zasluženim zaporom, na sodiščih padajo ostre besede, strelja se s »težkim topništvom«, vmes pa je tudi polno blefa in nakladanja. Kriminalistom in tožilcem pa mnogokrat ostaja samo grenak priokus in kot je slikovito napisal novinar Dnevnika P. Lovšin – oslovska klop.
Cerarjevi nezakoniti dokazi
Izločanje dokazov pa ni »modno« le za kazenske procese in se seli tudi na druga pravna področja. Sodišče je za nezakonit dokaz razglasilo plačilni nalog občinskega redarstva v Izoli, ki so ga poslali hrvaškemu državljanu, ki je storil grob prometni prekršek. Utemeljitev sodišča: V Sloveniji je uradni jezik slovenski, zato bi moralo redarstvo plačilni nalog napisati v slovenščini, nato pa ga še prevesti v hrvaščino. Še večjo pravno telovadbo je uporabila šolska inšpekcija, ki jo je ministrica zadolžila, naj raziščejo (proti)pravnost blagoslovitve šole 1.9.17 na Polici pri Grosupljem. Inšpekcija si je pilatovsko umila roke in zapisala: »Ker je šola soglasje k opravljanju dejavnosti vzgoje in izobraževanja v novih prostorih s strani ustanovitelja prejela šele 4.9.17, prenos premoženja v upravljanje šoli pa je bilo izvršeno še kasneje, na inšpektoratu o kršitvi zakona ne moremo govoriti.« Zakaj ne? Ker po pravni konstrukciji takrat šole tam sploh še ni bilo!? Izločili so jo kot temeljni dokaz, ki je še dišal po žegnani vodi! Sumim, da je do takega zaključka prišel kakšen pravnik, ki ga je razsvetlil sveti duh na pravniški rdeči maši. Vrhovno sodišče je izločilo tudi dokaze, ki nam jih je v referendumski kampanji za zakon o drugem tiru ponujala Vlada, in nas nevedne državljane poslalo na oslovsko klop, da ponovno razmislimo in še enkrat glasujemo. Premierju Cerarju pa je ta odločitev pomenila »kapljo čez rob« in je odstopil. Vse referendume do sedaj smo izvedli na enak način in pod istimi pogoji. Sedaj pa se je zataknilo in celo vrhunski pravni strokovnjak dr. Cerar je podvomil v smotrnost sodne odločitve. V kakšne dvome lahko sodne odločitve včasih spravljajo šele pravno neuke državljane? Načelno se vsaj v eni trditvi strinjam z nasprotniki zakona: da se bo precej denarja spet razgubilo po ilegalnih kanalih. To se je dogajalo najbrž pri vseh velikih državnih projektih, ker še vedno ne znamo učinkovito nadzirati in preganjati korupcijo in povezave med politiko in vrhunskimi lopovi, ki so ukradeno premoženje varno poskrili v tujini, kar pa ga jim je ostalo tukaj pa zavarovali z zemljiškimi dolgovi. Svoj del odgovornosti za takšno stanje v državi nosi tudi sodstvo. Dr. Cerar pa je žal doživel podobno usodo, kot do sedaj vsi novi obrazi v politiki; prosto po domislici madam kupleraja pisatelja K. Folletta - usodo politične device, ki je v začetku spoštovanja vredna a to seveda ne traja prav dolgo. Prepričan pa sem, da kriminalisti s svojo strokovno in zakonito dejavnostjo še vedno uživajo visoko spoštovanje državljanov.
Jakob Demšar, predsednik Društva kriminalistov Slovenije

 

04.12.2017

Oddaja Koda, 21. 11. 2017

Na spodnjem linku si lahko ogledate oddajo Koda v kateri je, kot gost nastopil predsednik DKS, g. Jakob Demšar.

18.01.2017

Podpisan letni načrt sodelovanja med Policijo in Društvom kriminalistov Slovenije

Generalni direktor policije Marjan Fank in predsednik Društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar sta 18. januarja 2017 podpisala načrt sodelovanja med Policijo in Društvom kriminalistov Slovenije za leto 2017, štev. 219-20/2017/2.

06.10.2016

IZ 24UR ZVEČER

http://www.fvv.uni-mb.si/KonferencaIV2016/)
http://www.fvv.uni-mb.si/KonferencaIV2016/)
01.08.2016

Konferenca Informacijska varnost, 7. oktober 2016

Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru 7. oktobra 2016 organizira 7. nacionalno konferenco s področja informacijske varnosti.

25.04.2016

Predavanje na FVV

RAZSODNOST IN PRISTRANOST: KRITIČNI POGLED NA PRIMER PROMETNE NESREČE

29.03.2016

Podpisan letni načrt sodelovanja med Policijo in Društvom kriminalistov Slovenije

Generalni direktor policije Marjan Fank in predsednik Društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar sta 21. marca 2016 podpisala načrt sodelovanja med Policijo in Društvom kriminalistov Slovenije za
leto 2016.

21.03.2016

POLICISTI VSE MANJ LOJALNI DO INSTITUCIJE

18.01.2016

PREKLETSTVO HIŠNIH PREISKAV

07.01.2016

ODZIV NA POTEK POGAJANJ

09.12.2015

POLICIJSKA STAVKA – SOLIDARNOSTNA IZJAVA DRUŠTVA KRIMINALISTOV SLOVENIJE

19.10.2015

KAFKA, TRANZICIJA IN GOSPODARSKI KRIMINAL

Predsednik DKS v članku piše o dolgoletnem delu kriminalistične policije na področju preiskovanja t.i. tranzicijskega gospodarskega kriminala in pojasnjuje, da v primerjavi z nekateri drugimi organi, predvsem sodstvom, kriminalistična policija ni spala in ignorirala dolgoletno plenjenje nekdanje skupne lastnine.

19.10.2015

VABILO

Vse člane DKS vabimo na zbor članov in ekskurzijo.

22.06.2015

KRIMINALISTE IN TOŽILCE V NADZORNE SVETE

04.06.2015

SUMI UMOROV, KRIMINALISTI, ODVETNIK IN NEPOTREBNE ŽALITVE

29.05.2015

POSVET O HIŠNIH PREISKAVAH PRI ODVETNIKIH - ČLANEK V REVIJI PRAVNA PRAKSA

30.03.2015

V Gotenici že druga delavnica projekta Themis

23.03.2015

STROKA IN POGUM - PISMO MINISTRICI

05.03.2015

Direktor Uprave kriminalistične policije

03.03.2015

Meja in pristanišče sta vabi za organizirani kriminal

25.02.2015

VABILO ZA ČLANE DKS

10.02.2015

Marjan Fank - PRVI POLICIST SLOVENIJE

22.01.2015

V Gotenici usposabljanje o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju zlorab evropskih sredstev

06.02.2015

Gorenjski policisti ujeli 59-letnika, ki je več kot dve leti z ognjem pustošil po Radovljici in Le

Več kot 20 vrtnih lop se je z ognjem lotil požigalec, ki so ga policisti zdaj končno ujeli. K prijetju je pomagal opis očividca, na podlagi katerega so izdelali fotorobot. Izkazalo se je, da je moški živel v neposredni bližini lop, ki jih je požgal.

22.01.2015

Marjan Fank tudi uradno imenovan za generalnega direktorja policije

05.01.2015

Spoštovani kolega Marjan Fank

Pravzaprav me tvoje imenovanje za direktorja slovenske kriminalistične policije ni nič presenetilo. Zato ne, ker si enostavno pravi človek za to odgovorno funkcijo. Glede na tvoje znanje in izkušnje seveda tega ni mogel spregledati nihče, ki kroji v Policiji kadrovsko politiko, vključno s politiki. V imenu članov Društva kriminalistov Slovenije sem prepričan, da boš strokovno, dostojno in neodvisno vodil kriminalistke in kriminaliste, ki uspešno pometajo ceste pravičnosti.

04.12.2014

Kako je slovenski Sherlock Holmes reševal umore

16.12.2014

JE SODSTVO TREBA SFU…?

23.10.2014

ČESTITKA KOLEGU ALEKSANDRU JEVŠKU

Spoštovani kolega Sandi Jevšek, ustanovni član društva kriminalistov Slovenije in novi župan mestne občine Murska Sobota!

25.09.2014

EKSKURZIJA ČLANOV DRUŠTVA V LUKO KOPER

V četrtek 25. septembra 2014 je Društvo kriminalistov Slovenije organiziralo ekskurzijo v Luko Koper. Dokler se vozimo mimo nje, največkrat na dopust v Istro, in jo s kančkom očesa opazujemo med vožnjo po avtocesti, enostavno nimamo občutka, za kako velik objekt v resnici gre. Bolj nas običajno pritegnejo pogledi na zasidrane velike tovorne ladje pred Koprom, občasno pa tudi velike potniške križarke.

03.06.2014

OBISK PREDSEDNICE VLADE ALENKE BRATUŠEK

Dne 3.6.2014 je Društvo kriminalistov Slovenije v prostorih Policijske akademije v Tacnu opravilo zbor članov. Naša gostja je bila predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek, ki nam je najprej na kratko orisala ekonomsko in finančno situacijo države, nato pa odgovarjala na vprašanja članov društva, povezana z delom kriminalistov.

12.12.2013

UČINKOVITOST KRIMINALISTIČNE POLICIJE (Posvet v Tacnu)

Kriminalistična policija (Kripo) postaja v slovenskem prostoru usodno pomemben igralec v igri zakonitosti. Od njenega učinkovitega in zakonitega dela je (poleg pravosodja) odvisno, ali bo država ustrezno preprečila plenjenje ali pa bomo potonili v morju kaznivih dejanj, korupcije in mnogih malverzacij.